Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 1. 2025
Tri novice s polja kulture

V Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova je na ogled razstava z naslovom Slovenec sem - in kdo je več?!, dr. Viktor Murnik. V Galeriji Murska Sobota so odprli prvo letošnjo razstavo del Mirsada Begića. Tehniški muzej Slovenije pa je pred svojo prvo celovito prenovo. 

Tri novice s polja kulture

V Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova je na ogled razstava z naslovom Slovenec sem - in kdo je več?!, dr. Viktor Murnik. V Galeriji Murska Sobota so odprli prvo letošnjo razstavo del Mirsada Begića. Tehniški muzej Slovenije pa je pred svojo prvo celovito prenovo. 

kulturalikovna umetnostNarodni muzejViktor MurnikMirsad BegićRobert InhofRenny Rovšnik

Kulturni utrinki

Tri novice s polja kulture

V Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova je na ogled razstava z naslovom Slovenec sem - in kdo je več?!, dr. Viktor Murnik. V Galeriji Murska Sobota so odprli prvo letošnjo razstavo del Mirsada Begića. Tehniški muzej Slovenije pa je pred svojo prvo celovito prenovo. 

VEČ ...|16. 1. 2025
Tri novice s polja kulture

V Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova je na ogled razstava z naslovom Slovenec sem - in kdo je več?!, dr. Viktor Murnik. V Galeriji Murska Sobota so odprli prvo letošnjo razstavo del Mirsada Begića. Tehniški muzej Slovenije pa je pred svojo prvo celovito prenovo. 

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostNarodni muzejViktor MurnikMirsad BegićRobert InhofRenny Rovšnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 10. 2024
Aškerčeva nagrada in požarna varnost v Narodnem muzeju

Arhivsko društvo Slovenije je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Podelili so tudi Aškerčevi priznanji. Več o tem v oddaji, kjer pa lahko slišite tudi nekaj o vaji reševanja v primeru požara iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so pripravili listo osemnajstih za državo najpomembnejših predmetov za morebitno reševanje.

Aškerčeva nagrada in požarna varnost v Narodnem muzeju

Arhivsko društvo Slovenije je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Podelili so tudi Aškerčevi priznanji. Več o tem v oddaji, kjer pa lahko slišite tudi nekaj o vaji reševanja v primeru požara iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so pripravili listo osemnajstih za državo najpomembnejših predmetov za morebitno reševanje.

kulturaAškerčeva priznanjaAškerčeva nagradaAleksandra Pavšič MilostNarodni muzej Slovenije

Kulturni utrinki

Aškerčeva nagrada in požarna varnost v Narodnem muzeju

Arhivsko društvo Slovenije je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Podelili so tudi Aškerčevi priznanji. Več o tem v oddaji, kjer pa lahko slišite tudi nekaj o vaji reševanja v primeru požara iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so pripravili listo osemnajstih za državo najpomembnejših predmetov za morebitno reševanje.

VEČ ...|24. 10. 2024
Aškerčeva nagrada in požarna varnost v Narodnem muzeju

Arhivsko društvo Slovenije je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Podelili so tudi Aškerčevi priznanji. Več o tem v oddaji, kjer pa lahko slišite tudi nekaj o vaji reševanja v primeru požara iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so pripravili listo osemnajstih za državo najpomembnejših predmetov za morebitno reševanje.

Jože Bartolj

kulturaAškerčeva priznanjaAškerčeva nagradaAleksandra Pavšič MilostNarodni muzej Slovenije

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

kulturaAFZ France MaroltMednarodni muzejski danNarodna Galerija

Kulturni utrinki

Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

Jože Bartolj

kulturaAFZ France MaroltMednarodni muzejski danNarodna Galerija

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2024
Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja

Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja

kulturaliteraturaarheologijaTrubarjevo priznanjeMetod BenedikTomaž NabergojNarodni muzejGutenwerd

Kulturni utrinki

Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja
VEČ ...|31. 1. 2024
Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja

Jože Bartolj

kulturaliteraturaarheologijaTrubarjevo priznanjeMetod BenedikTomaž NabergojNarodni muzejGutenwerd

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 10. 2023
V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava Spomin Slovenije

V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava Spomin Slovenije

kulturaAlenka MiškecNarodni MuzejSpomin svetaUnecso

Kulturni utrinki

V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava Spomin Slovenije
VEČ ...|25. 10. 2023
V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava Spomin Slovenije

Jože Bartolj

kulturaAlenka MiškecNarodni MuzejSpomin svetaUnecso

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 5. 2023
Mednarodni muzejski dan

Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 za mednarodni dan muzejev določil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa usmeritev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je poudarjeno v resoluciji ICOM O trajnostnem razvoju in izvajanju Agende 2030, ki spreminja naš svet (Kjoto, 2019), imajo vsi muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, z razstavami, povezovanjem s skupnostmi ter raziskavami. 

Mednarodni muzejski dan

Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 za mednarodni dan muzejev določil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa usmeritev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je poudarjeno v resoluciji ICOM O trajnostnem razvoju in izvajanju Agende 2030, ki spreminja naš svet (Kjoto, 2019), imajo vsi muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, z razstavami, povezovanjem s skupnostmi ter raziskavami. 

kulturadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

Mednarodni muzejski dan

Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 za mednarodni dan muzejev določil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa usmeritev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je poudarjeno v resoluciji ICOM O trajnostnem razvoju in izvajanju Agende 2030, ki spreminja naš svet (Kjoto, 2019), imajo vsi muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, z razstavami, povezovanjem s skupnostmi ter raziskavami. 

VEČ ...|16. 5. 2023
Mednarodni muzejski dan

Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 za mednarodni dan muzejev določil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa usmeritev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je poudarjeno v resoluciji ICOM O trajnostnem razvoju in izvajanju Agende 2030, ki spreminja naš svet (Kjoto, 2019), imajo vsi muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, z razstavami, povezovanjem s skupnostmi ter raziskavami. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilodružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 10. 2022
Pred Narodnim muzejem dve alegoriji - Dvignili deblak iz Blejskega jezera

Pred Narodnim muzejem dve alegoriji - Dvignili deblak iz Blejskega jezera

kulturaMateja KosAndrej GaspariKatja KavklerZVKDSblejski deblakkipa narodni muzej

Kulturni utrinki

Pred Narodnim muzejem dve alegoriji - Dvignili deblak iz Blejskega jezera
VEČ ...|17. 10. 2022
Pred Narodnim muzejem dve alegoriji - Dvignili deblak iz Blejskega jezera

Jože Bartolj

kulturaMateja KosAndrej GaspariKatja KavklerZVKDSblejski deblakkipa narodni muzej

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 7. 2022
V.d. direktorice NMS je Mateja kos Zabel - Balet Ljubljana v Granadi - Opoldanski orgelski recitali v Kopru

V.d. direktorice NMS je Mateja kos Zabel - Balet Ljubljana v Granadi - Opoldanski orgelski recitali v Kopru

kulturaglasbaNarodni muzej slovenijeopoldanski orgelski recitali

Kulturni utrinki

V.d. direktorice NMS je Mateja kos Zabel - Balet Ljubljana v Granadi - Opoldanski orgelski recitali v Kopru
VEČ ...|4. 7. 2022
V.d. direktorice NMS je Mateja kos Zabel - Balet Ljubljana v Granadi - Opoldanski orgelski recitali v Kopru

Jože Bartolj

kulturaglasbaNarodni muzej slovenijeopoldanski orgelski recitali

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|11. 1. 2025
Jože Pavlakovič, duhovnik in mizar

Župnik Jože Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi bo letos dopolnil 75 let. Pred vpisom na Teološko fakulteto se je najprej izučil za mizarja in pridobil obrtno dovoljenje. Pred natanko štiridesetimi leti je bil posvečen v duhovnika. Številna so njegova zanimanja in dejavnosti, od folklornega plesa do gasilstva, med bolj izstopajočimi zgodbami pa je skupnost v pomoč fantom in možem pri zdravljenju zasvojenosti, ki je vrsto let uspešno delovala v župniji.  

Jože Pavlakovič, duhovnik in mizar

Župnik Jože Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi bo letos dopolnil 75 let. Pred vpisom na Teološko fakulteto se je najprej izučil za mizarja in pridobil obrtno dovoljenje. Pred natanko štiridesetimi leti je bil posvečen v duhovnika. Številna so njegova zanimanja in dejavnosti, od folklornega plesa do gasilstva, med bolj izstopajočimi zgodbami pa je skupnost v pomoč fantom in možem pri zdravljenju zasvojenosti, ki je vrsto let uspešno delovala v župniji.  

Nataša Ličen

spominživljenje

Naš pogled

VEČ ...|14. 1. 2025
Kje so operativci SDV danes ?

Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.


 

Kje so operativci SDV danes ?

Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.


 

Tone Gorjup

komentar

Pogovor o

VEČ ...|15. 1. 2025
Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Meta Potočnik

žarni pokopverske skupnostipogreb s krsto

Sol in luč

VEČ ...|14. 1. 2025
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.

Tadej Sadar

knjigazgodbeživljenječudeži

Komentar tedna

VEČ ...|10. 1. 2025
Za dostojanstvo človeka v Kristusu in prave temelje države

Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje. 

Za dostojanstvo človeka v Kristusu in prave temelje države

Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje. 

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 1. 2025
Tri novice s polja kulture

V Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova je na ogled razstava z naslovom Slovenec sem - in kdo je več?!, dr. Viktor Murnik. V Galeriji Murska Sobota so odprli prvo letošnjo razstavo del Mirsada Begića. Tehniški muzej Slovenije pa je pred svojo prvo celovito prenovo. 

Tri novice s polja kulture

V Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova je na ogled razstava z naslovom Slovenec sem - in kdo je več?!, dr. Viktor Murnik. V Galeriji Murska Sobota so odprli prvo letošnjo razstavo del Mirsada Begića. Tehniški muzej Slovenije pa je pred svojo prvo celovito prenovo. 

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostNarodni muzejViktor MurnikMirsad BegićRobert InhofRenny Rovšnik

Spominjamo se

VEČ ...|16. 1. 2025
Spominjamo se dne 16. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 1. 2025
Kupola za bivanje na Marsu

V sklopu odprtja novega Podjetniškega inkubatorja v Tržiču smo se pogovarjali z več uspešnimi podjetniki, med njimi tudi z Anžejem Olajem iz podjetja Duol, kjer razvijajo napihljive hale in tudi kupolo za bivanje v vesolju.  

Kupola za bivanje na Marsu

V sklopu odprtja novega Podjetniškega inkubatorja v Tržiču smo se pogovarjali z več uspešnimi podjetniki, med njimi tudi z Anžejem Olajem iz podjetja Duol, kjer razvijajo napihljive hale in tudi kupolo za bivanje v vesolju.  

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 1. 2025
Zakaj je koruzni kruh nizek

Poslušalka je že večkrat spekla koruzni kruh po receptu iz knjige sestre Nikolina, a je ta postal bolj nizek in jo je zato zanimalo, koliko naj da koruzne moke, če je celotna količina moke 1 kg. Sestra Nikolina pravi, da je lahko razmerje pol-pol, se pravi pol kilograma koruzne moke in pol kilograma ostale moke, ki je pa bodisi pšenična ali pirina ali krušna. Dobro je, da se koruzno moko popari, lepše se bo pripravil, lepše se bo vezal in aroma bo boljša. Kruh bo višji, če bo več pšenične moke, ker vsebuje več glutena. Razmerje med moko lahko sama prilagodi, tako da lahko da le 30 dag koruzne moke in 70 dag druge moke.

Zakaj je koruzni kruh nizek

Poslušalka je že večkrat spekla koruzni kruh po receptu iz knjige sestre Nikolina, a je ta postal bolj nizek in jo je zato zanimalo, koliko naj da koruzne moke, če je celotna količina moke 1 kg. Sestra Nikolina pravi, da je lahko razmerje pol-pol, se pravi pol kilograma koruzne moke in pol kilograma ostale moke, ki je pa bodisi pšenična ali pirina ali krušna. Dobro je, da se koruzno moko popari, lepše se bo pripravil, lepše se bo vezal in aroma bo boljša. Kruh bo višji, če bo več pšenične moke, ker vsebuje več glutena. Razmerje med moko lahko sama prilagodi, tako da lahko da le 30 dag koruzne moke in 70 dag druge moke.

Matjaž Merljak

kuhajmo